Iskalnik medsebojnih delovanj | paxlovideducation.si

Medsebojna delovanja z drugimi zdravili

Skupina zdravil	Zdravilo znotraj skupine (sprememba AUC, sprememba C_max)	Klinične opombe
Antagonisti adrenergičnih receptorjev alfa₁	↑ alfuzosin	Zvišane koncentracije alfuzosina v plazmi lahko privedejo do hude hipotenzije, zato je kontraindiciran (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Derivati amfetamina	↑ amfetamin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo, verjetno zavira CYP2D6, zato je pričakovati zvišanje koncentracij amfetamina in njegovih derivatov. Pri sočasnem dajanju teh zdravil in zdravila Paxlovid je priporočljivo skrbno spremljanje neželenih učinkov.
Analgetiki	↑ buprenorfin (57 %, 77 %)	Povečanje koncentracij buprenorfina in njegovega aktivnega presnovka v plazmi ni privedlo do klinično pomembnih farmakodinamičnih sprememb v populaciji bolnikov z opioidno toleranco. Pri hkratnem odmerjanju zato prilagajanje odmerka buprenorfina morda ne bo potrebno.
Analgetiki	↑ fentanil	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, zavira CYP3A4, zato je pričakovati zvišanje koncentracij fentanila v plazmi. Kadar dajemo fentanil sočasno z ritonavirjem, je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov (vključno z depresijo dihanja).
Analgetiki	↓ metadon (36 %, 38 %)	Pri sočasnem dajanju z ritonavirjem, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, bo zaradi indukcije glukuronidacije morda potreben večji odmerek metadona. O prilagajanju odmerka je treba razmisliti na podlagi bolnikovega kliničnega odziva na zdravljenje z metadonom.
Analgetiki	↓ morfin	Ravni morfina se lahko znižajo zaradi indukcije glukuronidacije s sočasno uporabljenim ritonavirjem, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec.
Analgetiki	↑ petidin	Sočasno dajanje lahko povzroči povečane ali podaljšane učinke opioidov. Če je sočasna uporaba nujna, razmislite o zmanjšanju odmerka petidina. Spremljajte depresijo dihanja in sedacijo.
Analgetiki	↓ piroksikam	Zmanjšana izpostavljenost piroksikamu zaradi indukcije CYP2C9 z zdravilom Paxlovid.
Antianginozna zdravila	↑ ranolazin	Ker ritonavir zavira CYP3A, je pričakovati zvišanje koncentracij ranolazina. Sočasno dajanje z ranolazinom je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antiaritmiki	↑ amjodaron, ↑ dronedaron, ↑ flekainid, ↑ propafenon, ↑ kinidin	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij amjodarona, dronedarona, flekainida, propafenona in kinidina v plazmi, zato je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antiaritmiki	↑ digoksin	To medsebojno delovanje je lahko posledica spremenjenega, s P-gp posredovanega izločanja digoksina zaradi ritonavirja, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec. Pričakovati je zvišanje koncentracije digoksina. Po možnosti spremljajte ravni digoksina in varnost ter učinkovitost digoksina.
Zdravila proti astmi	↓ teofilin (43 %, 32 %)	Pri sočasnem dajanju z ritonavirjem je zaradi indukcije CYP1A2 morda potreben večji odmerek teofilina.
Zdravila proti raku	↑ abemaciklib	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A4 z ritonavirjem. Sočasnemu dajanju abemacikliba in zdravila Paxlovid se je treba izogibati. Če presodimo, da je sočasno dajanje neizogibno, glejte povzetek glavnih značilnosti zdravila za abemaciklib za priporočila o prilagajanju odmerka. Bolnike spremljajte glede neželenih učinkov zdravila, povezanih z abemaciklibom.
Zdravila proti raku	↑ afatinib	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja beljakovine odpornosti pri raku dojke (BCRP-Breast Cancer Resistance Protein) in akutnega zaviranja P-gp z ritonavirjem. Obseg zvečanja vrednosti AUC in C_max je odvisen od časa dajanja ritonavirja. Pri dajanju afatiniba z zdravilom Paxlovid je potrebna previdnost (glejte SmPC za afatinib). Bolnike spremljajte glede neželenih učinkov zdravila, povezanih z afatinibom.
Zdravila proti raku	↑ apalutamid	Apalutamid je zmeren do močan induktor CYP3A4, kar lahko privede do zmanjšane izpostavljenosti nirmatrelvirju/ritonavirju in potencialne izgube virološkega odziva. Poleg tega se lahko koncentracije apalutamida v serumu ob sočasnem dajanju z ritonavirjem zvišajo, kar povzroči možnost resnih neželenih učinkov, vključno z epileptičnim napadom. Sočasna uporaba zdravila Paxlovid in apalutamida je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila proti raku	↑ ceritinib	Koncentracije ceritiniba v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A in P-gp z ritonavirjem. Pri dajanju ceritiniba z zdravilom Paxlovid je potrebna previdnost. Za priporočila o prilagajanju odmerka glejte SmPC za ceritinib. Bolnike spremljajte glede neželenih učinkov zdravila, povezanih s ceritinibom.
Zdravila proti raku	↑ dasatinib, ↑ nilotinib, ↑ vinblastin, ↑ vinkristin	Pri sočasnem dajanju z ritonavirjem se lahko koncentracije v serumu zvišajo, kar povzroči možnost povečane incidence neželenih učinkov.
Zdravila proti raku	↑ enkorafenib	Koncentracije enkorafeniba v serumu se lahko pri sočasnem dajanju z ritonavirjem zvišajo, kar lahko poveča tveganje za toksičnost, vključno s tveganjem za resne neželene učinke, kot je podaljšanje intervala QT. Sočasnemu dajanju enkorafeniba in ritonavirja se je treba izogibati. Če presodimo, da korist odtehta tveganje in ritonavir moramo uporabiti, je treba bolnike skrbno spremljati glede varnosti.
Zdravila proti raku	↑ fostamatinib	Sočasno dajanje fostamatiniba z ritonavirjem lahko poveča izpostavljenost presnovku fostamatiniba R406, kar povzroči z odmerkom povezane neželene učinke, kot so hepatotoksičnost, nevtropenija, hipertenzija ali diareja. Ob pojavu teh učinkov glejte SmPC za fostamatinib za priporočila o zmanjšanju odmerka.
Zdravila proti raku	↑ ibrutinib	Koncentracije ibrutiniba v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A z ritonavirjem, kar povzroči povečano tveganje za toksičnost, vključno s tveganjem za sindrom tumorske lize. Sočasnemu dajanju ibrutiniba in ritonavirja se je treba izogibati. Če presodimo, da korist odtehta tveganje in ritonavir moramo uporabiti, zmanjšajte odmerek ibrutiniba na 140 mg in bolnika skrbno spremljajte glede toksičnosti.
Zdravila proti raku	↑ neratinib	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A4 z ritonavirjem. Sočasna uporaba neratiniba in zdravila Paxlovid je kontraindicirana zaradi potencialnih resnih in/ali življenjsko ogrožajočih reakcij, vključno s hepatotoksičnostjo (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila proti raku	↑ venetoklaks	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A z ritonavirjem, kar povzroči povečano tveganje za sindrom tumorske lize ob uvedbi odmerka in v fazi povečevanja odmerka, zato je kontraindiciran (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila in SmPC za venetoklaks). Pri bolnikih, ki so zaključili fazo povečevanja odmerka in so na stalnem dnevnem odmerku venetoklaksa, zmanjšajte odmerek venetoklaksa za vsaj 75 %, kadar ga uporabljate z močnimi zaviralci CYP3A (za navodila glede odmerjanja glejte SmPC za venetoklaks).
Antikoagulanti	↑ dabigatran (94 %, 133 %)*	Pri sočasnem dajanju zdravila Paxlovid je pričakovati zvišanje koncentracij dabigatrana, kar povzroči povečano tveganje za krvavitve. Zmanjšajte odmerek dabigatrana ali se izogibajte sočasni uporabi. Za več informacij glejte informacije o zdravilu za dabigatran.
Antikoagulanti	↑ rivaroksaban (153 %, 53 %)	Zaviranje CYP3A in P-gp privede do zvišanja ravni rivaroksabana v plazmi in povečanja njegovih farmakodinamičnih učinkov, kar lahko privede do povečanega tveganja za krvavitev. Zato uporaba zdravila Paxlovid pri bolnikih, ki prejemajo rivaroksaban, ni priporočljiva.
Antikoagulanti	varfarin, ↑↓ S-varfarin (9 %, 9 %), ↓↔ R-varfarin (33 %)	Pri sočasnem dajanju z ritonavirjem indukcija CYP1A2 in CYP2C9 privede do znižanja ravni R-varfarina, opaženi učinek na farmakokinetiko S-varfarina pa je majhen. Znižanje ravni R varfarina lahko privede do zmanjšanega antikoagulacijskega delovanja, zato je pri sočasnem dajanju varfarina in ritonavirja priporočljivo spremljanje antikoagulacijskih parametrov.
Antikonvulzivi	karbamazepin*, fenobarbital, fenitoin	Karbamazepin zmanjša vrednosti AUC in Cmax nirmatrelvirja za 55 % oziroma 43 %. Fenobarbital in fenitoin sta močna induktorja CYP3A4, kar lahko privede do zmanjšane izpostavljenosti nirmatrelvirju/ritonavirju in potencialne izgube virološkega odziva. Sočasna uporaba karbamazepina, fenobarbitala in fenitoina z zdravilom Paxlovid je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antikonvulzivi	↓ divalproeks, lamotrigin, fenitoin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, inducira oksidacijo preko CYP2C9 in glukuronidacijo, zato je pričakovati znižanje koncentracij antikonvulzivov v plazmi. Pri sočasnem dajanju teh zdravil in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje ravni v serumu in terapevtskih učinkov. Fenitoin lahko zniža ravni ritonavirja v serumu.
Antikortikosteroidi	↑ ketokonazol (3,4-krat, 55 %)	Ritonavir zavira s CYP3A posredovano presnovo ketokonazola. Zaradi povečane incidence neželenih učinkov na prebavila in jetra je treba pri sočasnem dajanju z ritonavirjem razmisliti o zmanjšanju odmerka ketokonazola.
Antidepresivi	↑ amitriptilin, fluoksetin, imipramin, nortriptilin, paroksetin, sertralin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo, verjetno zavira CYP2D6, zato je pričakovati zvišanje koncentracij imipramina, amitriptilina, nortriptilina, fluoksetina, paroksetina ali sertralina. Pri sočasnem dajanju teh zdravil in protiretrovirusnih odmerkov ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov (glejte poglavje 4.4 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila proti putiki	↑ kolhicin	Pri sočasnem dajanju z ritonavirjem je pričakovati zvišanje koncentracij kolhicina. Pri bolnikih, ki so se zdravili s kolhicinom in ritonavirjem, so poročali o življenjsko ogrožajočih in smrtnih medsebojnih delovanjih med zdravili (zaviranje CYP3A4 in P-gp). Sočasna uporaba kolhicina in zdravila Paxlovid je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila proti HCV	↑ glekaprevir/pibrentasvir	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja P-gp, BCRP in OATP1B z ritonavirjem. Sočasno dajanje glekaprevirja/pibrentasvirja in zdravila Paxlovid ni priporočljivo zaradi povečanega tveganja za zvečanja vrednosti ALT, kar je povezano s povečano izpostavljenostjo glekaprevirju.
Antihistaminiki	↑ feksofenadin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, lahko spremeni s P-gp posredovano izločanje feksofenadina, kar povzroči zvišanje koncentracij feksofenadina.
Antihistaminiki	↑ loratadin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, zavira CYP3A, zato je pričakovati zvišanje koncentracij loratadina v plazmi. Pri sočasnem dajanju loratadina in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Antihistaminiki	↑ terfenadin	Zvišane koncentracije terfenadina v plazmi. S tem se poveča tveganje za resne aritmije zaradi tega zdravila, zato je sočasna uporaba z zdravilom Paxlovid kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila proti HIV	↑ efavirenz (21 %)	Pri sočasnem dajanju efavirenza in ritonavirja so opazili večjo pogostnost neželenih učinkov (npr. omotice, navzee, parestezije) in laboratorijskih nepravilnosti (zvečanj vrednosti jetrnih encimov).
Zdravila proti HIV	↑ maravirok (161 %, 28 %)	Ritonavir zviša ravni maraviroka v serumu, kar je posledica zaviranja CYP3A. Maravirok lahko dajemo z ritonavirjem, da povečamo izpostavljenost maraviroku. Za več informacij glejte SmPC za maravirok.
Zdravila proti HIV	↓ raltegravir (16 %, 1 %)	Sočasno dajanje ritonavirja in raltegravirja povzroči manjše znižanje ravni raltegravirja.
Zdravila proti HIV	↓ zidovudin (25 %, ND)	Ritonavir lahko inducira glukuronidacijo zidovudina, kar povzroči nekolikšno znižanje ravni zidovudina. Spreminjanje odmerka ne bi smelo biti potrebno.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↓ atovakon	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, inducira glukuronidacijo, zato je pričakovati znižanje koncentracij atovakona v plazmi. Pri sočasnem dajanju atovakona z ritonavirjem je priporočljivo skrbno spremljanje ravni v serumu in terapevtskih učinkov.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↑ bedakilin	Študij medsebojnega delovanja samo z ritonavirjem ni na voljo. Zaradi tveganja za neželene učinke, povezane z bedakilinom, se je treba sočasnemu dajanju izogibati. Če korist odtehta tveganje, je pri sočasnem dajanju bedakilina z ritonavirjem potrebna previdnost. Priporočljivo je pogostejše spremljanje z elektrokardiogramom in spremljanje transaminaz (glejte SmPC za bedakilin).
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↑ klaritromicin (77 %, 31 %), ↓ presnovek 14-OH klaritromicin (100 %, 99 %)	Zaradi širokega terapevtskega okna klaritromicina zmanjšanje odmerka pri bolnikih z normalnim delovanjem ledvic ne bi smelo biti potrebno. Klaritromicina v odmerkih, večjih od 1 g na dan, ne smemo dajati sočasno z ritonavirjem, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec. Pri bolnikih z okvaro ledvic je treba razmisliti o zmanjšanju odmerka klaritromicina: pri bolnikih z očistkom kreatinina od 30 do 60 ml/min je treba odmerek zmanjšati za 50 % (za bolnike s hudo okvaro ledvic glejte poglavje 4.2 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	delamanid	Študij medsebojnega delovanja samo z ritonavirjem ni na voljo. V študiji medsebojnega delovanja zdravil pri zdravih prostovoljcih z delamanidom 100 mg dvakrat na dan in lopinavirjem/ritonavirjem 400/100 mg dvakrat na dan v obdobju 14 dni se je izpostavljenost presnovku delamanida DM 6705 zvečala za 30 %. Če presodimo, da je sočasno dajanje delamanida z ritonavirjem nujno potrebno, je zaradi tveganja za podaljšanje intervala QTc, ki je povezano z DM-6705, priporočljivo zelo pogosto spremljanje z EKG skozi celotno obdobje zdravljenja z zdravilom Paxlovid (glejte poglavje 4.4 Povzetka glavnih značilnosti zdravila in SmPC za delamanid).
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↑ eritromicin, ↑ itrakonazol*	Itrakonazol zveča vrednosti AUC in Cmax nirmatrelvirja za 39 % oziroma 19 %. Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, zavira CYP3A4, zato je pričakovati zvišanje koncentracij itrakonazola in eritromicina v plazmi. Pri sočasnem dajanju eritromicina ali itrakonazola in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↑ fusidna kislina	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij fusidne kisline in ritonavirja v plazmi ter je zato kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↑ rifabutin (4-krat, 2,5-krat), ↑ presnovek 25-O-dezacetil-rifabutin (38-krat, 16-krat)	Zaradi velikega zvečanja vrednosti AUC rifabutina je lahko pri sočasnem dajanju z ritonavirjem, kot farmakokinetičnim ojačevalcem, indicirano zmanjšanje odmerka rifabutina na 150 mg 3-krat na teden.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	rifampicin	Rifampicin je močan induktor CYP3A4, kar lahko privede do zmanjšane izpostavljenosti nirmatrelvirju/ritonavirju in potencialne izgube virološkega odziva. Sočasna uporaba rifampicina in zdravila Paxlovid je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	sulfametoksazol/trimetoprim	Spreminjanje odmerka sulfametoksazola/trimetoprima med sočasnim zdravljenjem z ritonavirjem ne bi smelo biti potrebno.
Zdravila za zdravljenje in preprečevanje okužb	↓ vorikonazol (39 %, 24 %)	Sočasnemu dajanju vorikonazola in ritonavirja, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, se je treba izogibati, razen če ocena koristi in tveganj pri bolniku upravičuje uporabo vorikonazola.
Antipsihotiki	↑ klozapin, ↑ pimozid	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij klozapina ali pimozida v plazmi, zato je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antipsihotiki	↑ haloperidol, ↑ risperidon, ↑ tioridazin	Ritonavir verjetno zavira CYP2D6, zato je pričakovati zvišanje koncentracij haloperidola, risperidona in tioridazina. Pri sočasnem dajanju teh zdravil in protiretrovirusnih odmerkov ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Antipsihotiki	↑ lurasidon	Ker ritonavir zavira CYP3A, je pričakovati zvišanje koncentracij lurasidona. Sočasno dajanje z lurasidonom je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antipsihotiki	↑ kvetiapin	Ker ritonavir zavira CYP3A, je pričakovati zvišanje koncentracij kvetiapina. Sočasno dajanje zdravila Paxlovid in kvetiapina je kontraindicirano, saj lahko poveča s kvetiapinom povezano toksičnost (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zdravljenje benigne hiperplazije prostate	↑ silodozin	Sočasno dajanje je kontraindicirano zaradi morebitne posturalne hipotenzije (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Agonisti adrenergičnih receptorjev β2 (dolgodelujoči)	↑ salmeterol	Ritonavir zavira CYP3A4, zato je pričakovati izrazito zvišanje koncentracij salmeterola v plazmi. Sočasna uporaba zato ni priporočljiva.
Antagonisti kalcijevih kanalčkov	↑ amlodipin, ↑ diltiazem, ↑ nifedipin	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec ali protiretrovirusno zdravilo, zavira CYP3A4, zato je pričakovati zvišanje koncentracij antagonistov kalcijevih kanalčkov v plazmi. Pri sočasnem dajanju amlodipina, diltiazema ali nifedipina in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Antagonisti kalcijevih kanalčkov	↑ lerkanidipin	Sočasnemu dajanju lerkanidipina in zdravila Paxlovid se je treba izogibati.
Zdravila za srce in ožilje	↑ eplerenon	Sočasno dajanje z eplerenonom je kontraindicirano zaradi možnosti hiperkaliemije (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za srce in ožilje	↑ ivabradin	Sočasno dajanje z ivabradinom je kontraindicirano zaradi možnosti bradikardije ali motenj prevodnosti (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Antagonisti endotelina	↑ bosentan	Sočasno dajanje bosentana in ritonavirja lahko zviša najvišje koncentracije bosentana v stanju dinamičnega ravnovesja (Cmax) in vrednost AUC.
Antagonisti endotelina	↑ riociguat	Koncentracije v serumu se lahko zvišajo zaradi zaviranja CYP3A in P-gp z ritonavirjem. Sočasno dajanje riociguata in zdravila Paxlovid ni priporočljivo (glejte SmPC za riociguat).
Derivati alkaloidov ergot	↑ dihidroergotamin, ↑ ergonovin, ↑ ergotamin, ↑ metilergonovin	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij derivatov alkaloidov ergot v plazmi, zato je kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila, ki vplivajo na motiliteto prebavil	↑ cisaprid	Zvišane koncentracije cisaprida v plazmi. S tem se poveča tveganje za resne aritmije zaradi tega zdravila, zato je sočasna uporaba z zdravilom Paxlovid kontraindicirana (glejte poglavje 4.3).
Zdravila rastlinskega izvora	šentjanževka	Zdravila rastlinskega izvora, ki vsebujejo šentjanževko (Hypericum perforatum), zaradi tveganja za znižanje koncentracij nirmatrelvirja in ritonavirja v plazmi ter zmanjšanje njunih kliničnih učinkov, zato je sočasna uporaba z zdravilom Paxlovid kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zaviralci reduktaze HMG-CoA	↑ atorvastatin, fluvastatin, lovastatin, pravastatin, rosuvastatin, simvastatin	Pri sočasnem dajanju ritonavirja, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo ali farmakokinetični ojačevalec, je pričakovati izrazito zvišanje koncentracij zaviralcev reduktaze HMG-CoA, ki so močno odvisni od presnove preko CYP3A, kot sta lovastatin in simvastatin, v plazmi. Ker zvišane koncentracije lovastatina in simvastatina lahko povečajo dovzetnost bolnikov za miopatije, vključno z rabdomiolizo, je kombinacija teh zdravil z ritonavirjem kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila). Atorvastatin je manj odvisen od presnove preko CYP3A. Izločanje rosuvastatina sicer ni odvisno od CYP3A, vendar so pri sočasnem dajanju ritonavirja poročali o povečanju izpostavljenosti rosuvastatinu. Mehanizem tega medsebojnega delovanja ni jasen, morda pa je posledica zaviranja prenašalcev. Pri sočasni uporabi z ritonavirjem, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec ali protiretrovirusno zdravilo, je treba dati najmanjši možni odmerek atorvastatina ali rosuvastatina. Presnova pravastatina in fluvastatina ni odvisna od CYP3A in medsebojnega delovanja z ritonavirjem ni pričakovati. Če je indicirano zdravljenje z zaviralcem reduktaze HMG-CoA, je priporočljiv pravastatin ali fluvastatin.
Hormonski kontraceptivi	↓ etinilestradiol (40 %, 32 %)	Zaradi znižanih koncentracij etinilestradiola je treba pri sočasni uporabi ritonavirja, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo ali farmakokinetični ojačevalec, razmisliti o pregradni ali drugih nehormonskih metodah kontracepcije. Ritonavir verjetno spremeni profil krvavitve iz maternice in zmanjša učinkovitost kontraceptivov, ki vsebujejo estradiol.
Zdravila za zaviranje imunske odzivnosti	↑ voklosporin	Sočasno dajanje je kontraindicirano zaradi možnosti akutne in/ali kronične nefrotoksičnosti (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zaviranje imunske odzivnosti	zaviralci kalcinevrina: ↑ ciklosporin, ↑ takrolimus zaviralci mTOR: ↑ everolimus, ↑ sirolimus	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec, zavira CYP3A4, zato je pričakovati zvišanje koncentracij ciklosporina, everolimusa, sirolimusa in takrolimusa v plazmi. To sočasno dajanje pride v poštev samo ob skrbnem in rednem spremljanju serumskih koncentracij imunosupresiva, da se zmanjša odmerek imunosupresiva skladno z najnovejšimi smernicami in da se prepreči prekomerna izpostavljenost in posledično povečanje resnih neželenih učinkov imunosupresiva. Pomembno je, da se skrbno in redno spremljanje izvaja ne samo med sočasno uporabo zdravila Paxlovid, temveč tudi po zdravljenju z zdravilom Paxlovid. Kot splošno priporočeno za obvladovanje medsebojnega delovanja zdravil je potrebno posvetovanje z multidisciplinarnim timom za obvladovanje kompleksnosti tega sočasnega dajanja (glejte poglavje 4.4 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za zdravljenje migrene	↑ eletriptan	Sočasno dajanje eletriptana v obdobju najmanj 72 ur od uporabe zdravila Paxlovid je kontraindicirano zaradi možnosti resnih neželenih učinkov, vključno s srčno-žilnimi in možgansko-žilnimi dogodki (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov	↑ lomitapid	Zaviralci CYP3A4 povečajo izpostavljenost lomitapidu, pri čemer močni zaviralci povečajo izpostavljenost za približno 27 krat. Ker ritonavir zavira CYP3A, je pričakovati zvišanje koncentracij lomitapida. Sočasna uporaba zdravila Paxlovid in lomitapida je kontraindicirana (glejte navodila za predpisovanje zdravila za lomitapid) (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Zaviralci fosfodiesteraze (PDE5)	↑ avanafil (13-krat, 2,4-krat) ↑ sildenafil (11-krat, 4-krat) ↑ tadalafil (124 %, ↔) ↑ vardenafil (49-krat, 13-krat)	Sočasna uporaba avanafila, sildenafila, tadalafila in vardenafila z zdravilom Paxlovid je kontraindicirana (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Sedativi/hipnotiki	↑ alprazolam (2,5-krat, ↔)	Po uvedbi ritonavirja pride do zaviranja presnove alprazolama. Prvih nekaj dni sočasnega dajanja alprazolama in ritonavirja, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo ali farmakokinetični ojačevalec, je potrebna previdnost, preden se razvije indukcija presnove alprazolama.
Sedativi/hipnotiki	↑ buspiron	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec ali protiretrovirusno zdravilo, zavira CYP3A, zato je pričakovati zvišanje koncentracij buspirona v plazmi. Pri sočasnem dajanju buspirona in ritonavirja je potrebno skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Sedativi/hipnotiki	↑ klorazepat, ↑ diazepam, ↑ estazolam, ↑ flurazepam	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij klorazepata, diazepama, estazolama in flurazepama v plazmi in je zato kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Sedativi/hipnotiki	↑ peroralni midazolam (1.330 %, 268 %)* in parenteralni midazolam	Midazolam se obširno presnavlja preko CYP3A4. Sočasno dajanje z zdravilom Paxlovid lahko povzroči veliko zvišanje koncentracije midazolama. Pričakovati je, da bodo koncentracije midazolama v plazmi pomembno višje pri peroralnem dajanju midazolama. Zato je sočasno dajanje zdravila Paxlovid s peroralnim midazolamom kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila), pri sočasnem dajanju zdravila Paxlovid in parenteralnega midazolama pa je potrebna previdnost. Podatki o sočasni uporabi parenteralnega midazolama in drugih zaviralcev proteaz kažejo, da lahko pride do 3- do 4 kratnega zvišanja ravni midazolama v plazmi. Če zdravilo Paxlovid dajemo sočasno s parenteralnim midazolamom, moramo to izvajati na oddelku za intenzivno nego ali podobnem okolju, ki omogoča skrbno klinično spremljanje in ustrezno zdravniško obravnavo v primeru depresije dihanja in/ali dolgotrajne sedacije. Razmisliti je treba o prilagoditvi odmerka midazolama, zlasti če bomo dali več kot en odmerek midazolama.
Sedativi/hipnotiki	↑ triazolam (> 20-krat, 87 %)	Sočasno dajanje ritonavirja verjetno povzroči zvišanje koncentracij triazolama v plazmi in je zato kontraindicirano (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).
Uspavala	↑ zolpidem (28 %, 22 %)	Zolpidem in ritonavir lahko dajemo sočasno ob skrbnem spremljanju glede čezmernih sedativnih učinkov.
Prenehanje kajenja	↓ bupropion (22 %, 21 %)	Bupropion se presnavlja predvsem preko CYP2B6. Pričakovati je, da bo sočasno dajanje bupropiona in ponavljajočih odmerkov ritonavirja znižalo ravni bupropiona. Ti učinki naj bi predstavljali indukcijo presnove bupropiona. Ker pa so dokazali, da ritonavir in vitro zavira tudi CYP2B6, ne smemo preseči priporočenega odmerka bupropiona. V nasprotju z dolgotrajnim dajanjem ritonavirja, po kratkotrajnem dajanju ritonavirja v majhnih odmerkih (200 mg dvakrat na dan v obdobju 2 dni) ni bilo pomembnega medsebojnega delovanja z bupropionom, kar kaže, da do znižanja koncentracij bupropiona morda pride šele nekaj dni po uvedbi sočasnega dajanja ritonavirja.
Steroidi	budezonid, flutikazonijev propionat za inhaliranje, injiciranje ali intranazalno uporabo, triamcinolon	Pri bolnikih, ki so prejemali ritonavir in flutikazonijev propionat za inhaliranje ali intranazalno uporabo, so poročali o sistemskih učinkih kortikosteroidov, vključno s Cushingovim sindromom in supresijo nadledvične žleze (opazili so znižanja ravni kortizola v plazmi za 86 %); podobni učinki se lahko pojavijo tudi pri drugih kortikosteroidih, ki se presnavljajo preko CYP3A, npr. budezonidu in triamcinolonu. Zato sočasno dajanje ritonavirja, ki ga odmerjamo kot protiretrovirusno zdravilo ali farmakokinetični ojačevalec, in teh glukokortikoidov ni priporočljivo, razen če morebitna korist zdravljenja odtehta tveganje za sistemske učinke kortikosteroidov. Razmisliti je treba o zmanjšanju odmerka glukokortikoida s skrbnim spremljanjem lokalnih in sistemskih učinkov ali o prehodu na glukokortikoid, ki ni substrat CYP3A4 (npr. beklometazon). Poleg tega bo v primeru prenehanja uporabe glukokortikoidov morda potrebno postopno zmanjševanje odmerka v daljšem obdobju.
Steroidi	↑ deksametazon	Ritonavir, ki ga odmerjamo kot farmakokinetični ojačevalec ali protiretrovirusno zdravilo, zavira CYP3A, zato je pričakovati zvišanje koncentracij deksametazona v plazmi. Pri sočasnem dajanju deksametazona in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov.
Steroidi	↑ prednizolon (28 %, 9 %)	Pri sočasnem dajanju prednizolona in ritonavirja je priporočljivo skrbno spremljanje terapevtskih in neželenih učinkov. Vrednost AUC presnovka prednizolona se je povečala za 37 % in 28 % po 4 oziroma 14 dneh ritonavirja.
Nadomestno zdravljenje s ščitničnimi hormoni	levotiroksin	Poročali so o primerih iz obdobja trženja, ki kažejo na morebitno medsebojno delovanje med zdravili, ki vsebujejo ritonavir, in levotiroksinom. Pri bolnikih, ki se zdravijo z levotiroksinom, je treba spremljati vrednosti ščitnico spodbujajočega hormona (TSH – thyroid‑stimulating hormone), in sicer vsaj prvi mesec po začetku in/ali koncu zdravljenja z ritonavirjem.
Antagonisti vazopresinskih receptorjev	↑ tolvaptan	Sočasno dajanje je kontraindicirano zaradi možnosti dehidracije, hipovolemije in hiperkaliemije (glejte poglavje 4.3 Povzetka glavnih značilnosti zdravila).